Aikido je prevelik za besede

“Aikido je prevelik za besede. Kajti je življenja mojstrovina da postane Življenje, ki živi z Resnico. Je vžig iskre v nas in naše Sonce. Zato pravim, da vzgaja prijatelja v meni. Je tako Velik kolikor je na nebu Zvezd, zato pravim, da je prevelik za enega samega človeka. Je ples Vseh in Vsega. Je prijetna tišina in topla bližina. Je Mir. Spoštovanje. Radost. Darilo. Je spoj Src.” ?

Aikido je v prvi vrsti način Življenja a hkrati skrivnost našim razumom saj jih presega. Skozi tehnike, človeka počasi in previdno integrira v njegovo bit čemur je ta proces tudi namenjen. Tehnik ni moč dojeti s ciljem. Zato obstaja Pot Življenja ko nas Ono s svojo Energijo povede v Harmonijo. Razsvetljeni um tu ni dovolj, kadar ga ne spremljata hkrati gibajoče telo in mirni duh ko pljujemo skozi življenje izzivov.

Aikido ne določa stas, glas, spol ali naš mali jaz. Je več kot le borilna veščina ki nas nauči sposobnosti koncentracije v danih trenutkih preizkušenj ko smo v splošnem soočeni s stresnimi situacijami in nemirom. Aikido se torej ne koncentrira na borbo ampak na mir in ga počasi integrira v naš Tempelj.

Skrivnost aikida je Ključ, ki odpira vrata naše Biti pravzaprav, ko sami postanemo odgovor na naša vprašanja o tem: kdo sem, kam grem in kaj želim postati. Za aikido se lahko odločimo v različnih obdobjih našega življenja čeprav bi ga včasih raje zanemarili kot stopili na našo unikatno Pot.

Aikido vrača voljo ki nas je nekje zapustila, vrača pogum, spoštovanje, optimizem, moč, samozavest, mladost, strpnost, potrpežljivost in mnoge osnove, ki jih potrebujemo za našo srečo. V aikidu vlada duh sprejetosti različnosti in to je njegovo poslanstvo.

Zame je aikido tudi celovito Znanje starodavnih ljudstev zato je Tukaj in Zdaj potreben tudi celovit pristop učitelja – mojstra – kot je to učil Morihei Ueshiba. Kot je življenje ena sama krivulja, se v procesu igre vzponov in padcev treningov znajdeta učitelj in učenec, ko se drug drugemu zrcalita in sprejemata bit drug drugega. Tu je napredek odvisen od sprejemanja celote in v tem koliko sta je sposobna videti in ne od zunanjih dejavnikov. Zato se aikida ne naučimo kot se navadno izrazimo ampak ga obujamo v vsej njegovi preprostosti ter strokovnosti. Aikido smo in ga živimo.

Aikido sicer ni napisano pravilo pač pa zapis naše Biti kot LJUBEZEN katero ni moč opisati. Saj to je. Zato v Resnici aikido ni borba ali navadno rečeno borilna veščina ampak je proces dajanja, sprejemanja, ohranjanja miru, zabave ter krepkega dela. Aikido obljublja mojstrstvo, ki smo ga skozi gibajoče telo sposobni doseči in na ta način obvladati sebe da bi kar najbolje veslali skozi nevihte življenja in sprejemali predvsem dušne odločitve.

Daje mi tri lekcije in eno Spoznanje. V nas najde pozabljeno, z vztrajnostjo pa to odkriva. Zame je aikido končnost v neskončnosti. V obliki pa kot Vsebina vseh Treh: uma, duha in telesa. Je Sveta Modrost in Milina. Je človek sam in njegovo nasprotje, ki se skupaj rodita v mavrico. Na začetku spoznavanja aikida pa je lahko tudi čista praznina, v kateri se človek pili da bi postal bogata vsebina, zaznamovana z večnostjo.

AIKIDO = SEME = LJUBEZEN = ŽIVLJENJE = ČLOVEK = VORTEKS = AIKIDO

Hvala učitelju in vsem aikidokam.

Avtor: Mateja Sitar